Prehranski miti pod drobnogledom

Otroci bodo hitreje rasli, če pijejo veliko mleka, za moč pa jim moramo čim večkrat ponuditi meso in jajca. Prehranske »resnice«, ki smo jim dolgo verjeli, stojijo na trhlih nogah, dokazuje dr. Tim Specter, profesor genetske epidemiologije na Kraljevem kolidžu v Londonu. 

V knjigi Resnica na pladnju priznani profesor genetske epidemiologije razgalja mite in laži o prehrani, ki temeljijo na nepreverjenih zdravstvenih študijah, ki jih financirajo veliki prehranski konglomerati. Bralce spodbuja, naj prevetrijo svoj odnos do prehranjevanja – ne le za svoje zdravje, temveč tudi za prihodnost planeta. 

Dobro za nas je dobro za okolje

Avtor namenja velik poudarek okoljskemu vidiku prehranjevanja in poudarja, da lahko kot posamezniki največ prispevamo z zmanjševanjem porabe mesa, rib in mlečnih izdelkov. Zdravju in okolju prijaznejše je tudi uživanje lokalno pridelane hrane, kjer pa opozarja, da vsa lokalno pridelana hrana vendarle ni trajnostna. Na primer paradižnik, ki ga pridelamo pozimi pod lučmi in v ogrevanih rastlinjakih, bolj obremeni okolje kot uvoz tega sadeža iz toplejših držav. Zato ni pomembno le, da izbiramo lokalno pridelano hrano, ampak mora biti tudi sezonska. 

Torej pozimi ne izbirajte svežih malin ali jagodičevja, ampak se raje odločite za zamrznjene. V iskanju vitaminov je pozimi odlična izbira tudi kislo zelje, ki je bogato z vitamini in antioksidanti, hkrati pa naše črevesje oskrbi z živimi mikrobi, ki so ključni za čilost celotnega organizma.  

Starši, čim dlje od predelane hrane

Močno predelana hrana spremeni presnovo in spodbuja prenajedanje, predvsem pri otrocih. V otroštvu nastajajo osnove za naše zdravje za vse življenje, zato je pomembno, da preprečimo potencialno škodo v možganih in telesu, ki jo povzroča uživanje predelane hrane, razlaga avtor. Redno uživanje takšne hrane in hitre prehrane močno okrni mikrobno pestrost v črevesju in poveča vnetne markerje v krvi. Proizvajalci v želji, da bi pojedli čim več, manipulirajo z našimi okusi in v hrano dodajajo različne kemične snovi, ki negativno vplivajo na zdravje naših črevesnih mikrobov. Mednje spadajo umetna sladila, emulgatorji in konzervansi. 

Zavedati se moramo, da je predelana hrana lahko tudi štruca kruha s semeni iz supermarketa, ki je polna kemičnih snovi, čeprav se na prvi pogled zdi »zdrava«. Močno predelana živila prepoznate po tem, da običajno vsebujejo od 5 do 20 različnih sestavin in niso pripravljena iz osnovnih živil, temveč iz snovi, izdelanih iz (v tem primeru) žit. 
 

Znanost pod vplivom velikih prehranskih podjetij

Dr. Tim Specter je izjemno kritičen do velikih prehranskih podjetij, ki s svojo finančno podporo vplivajo na znanstvenike in z lobiranjem pritiskajo na državno politiko. Več predelane hrane pojemo, večji je dobiček prehranskih podjetij. Deset največjih proda kar osem desetin vse hrane, ki je na voljo v supermarketih. Njihova močno predelana hrana je opremljena z nalepkami, na katerih piše manj maščob ali z dodanimi vitamini, in na podlagi ozko usmerjenih znanstvenih raziskav, ki ne upoštevajo ogromnega števila kemičnih snovi v njih, je izdelek označen kot zdrav. Kot primer avtor izpostavi predelane kosmiče, žita in razne kaše, ki veljajo za zdrav zajtrk.

Prehranski miti pod drobnogledom

»Prvič v zgodovini lahko znanstveniki javno spodbijamo nekatere od prehranskih mitov, ki so se v zadnjih nekaj desetletjih zakoreninili med ljudmi, ne da bi se nam ob tem kdo posmehoval, nas grajal ali ignoriral.« V nadaljevanju predstavljamo nekaj izmed najpogostejših prehranskih mitov, ki jih je v knjigi Resnica na pladnju raziskal dr. Tip Specter. 
 

Zajtrk NI najpomembnejši obrok dneva

Prepričanje, da je obilen zajtrk ključen za naše dobro počutje skozi dan, je eden bolj trdovratnih prehranskih mitov, ki nam ga vcepljajo že od mladih nog. O škodljivosti izpuščanja zajtrka so pričale številne raziskave, ki so skozi desetletja utrdile prepričanje o ključnosti jutranjega obroka za naše zdravje. Leta 2019 pa so v British Medical Journal naredili strokovno revizijo in objavili metaanalizo dvainpetdesetih raziskav, ki ni podkrepila trditve, da izpuščanje obrokov povzroča pridobivanje teže oziroma občutno upočasnitev bazalne presnove. 

Dr. Tim Spector nasprotno dokazuje, da s podaljševanjem nočnega posta ugodno vplivamo na mikrobiome, umirja raven inzulina in nekaterim pomaga pri izgubljanju telesne teže. 

Razlika med predelanimi in močno predelanimi živili

Predelana hrana je zasluženo na slabem glasu. Vendar pa je pomembno, da ločimo med predelanimi in močno predelanimi živili. Med prva spadajo konzervirane sestavine, kot so ribe ali fižol, siri, svež kruh ipd. Ta živila so spremenjena, kar pa ne pomeni, da niso zdrava. V nasprotju s slabim slovesom je npr. kuhan fižol v pločevinki eno najbolj zdravih predelanih živil, bogat je s polifenoli, beljakovinami in vlakninami. 
 

Kava v zmernih količinah koristi

Kava poleg kofeina vsebuje veliko antioksidantov in polifenolov, katerih moč se s praženjem še poveča. Te snovi ugodno vplivajo na mikrobe v našem črevesju. Vsebuje tudi veliko vlaknin, ki zjutraj prebudijo naše črevesje. Vse več študij potrjuje, da kava v zmernih količinah (do 3 skodelice na odraslo osebo dnevno) koristi našemu zdravju. Se pa moramo zavedati, da smo ljudje različno občutljivi za kavo, zato moramo vsak zase odkriti odmerek, ki nam ustreza. 

Prehranska dopolnila NE delujejo

Prehranska dopolnila ne delujejo, v nekaterih primerih pa lahko celo škodijo, beremo v knjigi Resnica na pladnju. Avtor je v času pisanja knjige objavil več kot trideset raziskovalnih člankov o vitaminu D in kalciju ter preučil številne pravilno izpeljane in nepristranske znanstvene raziskave. Večina je dokazovala, da so tovrstna dopolnila polna dodatnih kemičnih sestavin, ki zdravju škodujejo, obenem pa se obnesejo bistveno slabše kot sadje ali zelenjava, saj jih v telo vnašamo izolirano, kar močno zmanjša absorpcijo in vezavo v telo. 

Umetno dodajanje vitaminov in mineralov v sicer močno predelana živila daje prehranskim družbam pravico, da tovrstna nezdrava živila tržijo kot zdrava, še dodaja avtor. 

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.

Preberite več